Baje se pojavljajo nejeverni kljukci ki ne verjamejo koliko snega je zapadlo v Ratečah….

… fotografije sem dobil po mailu…

…sam, je pa lepo za pogledat.

… Še točno 17 minut imam časa da napišem ta post. Potem bo konec službe….

In ne, ni mi dolgčas…

Torej, kot vas je večina opazila, sneži. Kar fajn… Za tise ki sneg marajo in imajo že od junija pripravljeno smučarsko opremo za bližajočo se novo sezono “drvenja z dilami douta po brego wsak wikend”.

Men se pa porajajo, kot vedno ob nepravem času najbolj neumna vprašanja. Kaj pa če ima vsedobri, nevemkaj še naj naj mega,… naš ljubi Bovha samo prhljaj in stresa z glavo, ko nas gleda iz nebeških višav… In potem ni tako nevemkaj uau, in se jaz vsj glede prhljaja nimam kaj sekirat. Kul!

Mogoče pa so se to Rusi spaktunili pa izvajajo meteoteroristični napad na Evropo. In to samo zato ker nimajo prostega dostopa do sredozemskega morja, zato pa so rekli, naj še mi k…. evropejski imamo zamrznena pristanišča, pa naj sami vidimo kako zgleda poledeneli sardelolov.

Saj je vseeno, sneg gor ali pa dol, mene še vedno zebe, zato grem sedaj kar lepo domov, pod odejo se stisnit k ženkici, ki me že nestrpno pričakuje. Idilo bi lahko popolnil, če bi obstajal, le še kak rahel topli alhokolni napitek, z dodanimi okusi cimeta, najgejljnjovih žbic, vanilije in agrumi…

WAKE UP DEAR! Gremo na zakuhančka!

Mogoče pa le ni tak slab ta sneg….  

piss out!

Moram priznati da sem rahlo šokiran. Ne vem še čisto točno kako in zakaj. Morda je malce temu pripomogla gripa, prehlad, gospod Kahel, ki po telefonu nagaovarja svoje potencialne volilce, poplava ženskih sindromov (od PMS, PPMS, PFS, Post PFS, Med FS, FS, itd.), hladno vreme ali pa to, kar sem nedavno videl na youtube….

Ne maram opravljanja, blatenja, obrekovanja in kakršnega koli zaničevanja, ampak enostavno ne morem razmišljati. Namenil sem se pisati o predmenstrualnih, med, pred, po ,… fuzbalskih,… sindromih. Pa ne bom. Šokiran sem. Enostavno mi ne uspe napisati dveh povezanih stavkov na to temo. Enostavno mi možgani blokirajo. Verjetno gre zopet za kakšni samoohraniteljski varovalni sistem, ki sem ga ravnokar odkril. Fala ti mati narava! Samo to lahko rečem. Fala!

Ne morem verjet da bom to rekel,… Fantje in dekleta, ponosni smo lahko, da imamo Damjana Murka, Fredija Milerja in še kakega kekca. Tukaj mi zmanjka besed.

Poglejte si sami:

OPOZORILO!!!

OGLED NA LASTNO ODGOVORNOST!

Tisti, ki bi si želeli pogledati kak videospod tega fantiča iz Krakova, vpišite v youtube ”Gracjan Roztocki” in … hmmm, uživajte. Ali pa kar hočete.

p.p.s. samo vseeno dobi 5 točk za pogum

p.p.p.s. kje prekleto kupuje štumfe?

Gledam tekmo Poljska – Slovenija… Polčas je….. 1:1…. Islandski sodnik je poljakom dosodil enajstmetrovko. V trenutku ko je poljak padel sta s stranskim sodnikom očitno gledala stran ali pa sta bila zamišljena. Kj jaz vem.

U glavnem,… sredi prvega polčasa se mi je v misel prikradla podoba, ma, ne morem rečt kaj drugega kot pop princesk, ki sicer res pri svojih vedno bolj rosnih letih igrajo fuzbal na vedno višji ravni, z bajnimi plačami, dragimi avtomobili, na vsakem koraku obkroženimi z lepimi dekleti, oboževalci in ”novinarji”. No poljaki in naši junaki to vsekakor niso. Še manj pa….

Ok, moramo priznati, fuzbal je velik biznis in prav je, da najvidnejši akterji in največji zabavljači tudi mastno zaslužijo. In kar počno izven svojega delovnega časa naj bo njihova stvar. Kaj me briga če je Ronaldo kupil novega Bentleya, ali pa kako palačo ima Ronaldinho, ali pa za katero navijačico je pogledal Beckham. Pa zakaj je Robinho prestopil k malo manj kakovostnemu, ampak po novem bajno bogatejšemu Cityu. Who cares koliko dobi Ballack pri Chelsea-a na teden… Pomembno je da tiste svoje kakovosti, ki jo premorejo takšne zvezde, tudi pokažejo na igrišču in si zaslužijo svoj z diamanti posut kruh. Bolana se mi zdi tista šala da Beckhamov dres po tekmi ne smrdi po švicu, ampak po najdražjem parfumu. Pa da si Ronaldo popravi skrbno oblikovano pričesko preden izvede prosti strel…. Ampak fantje se ne zavedajo da take stvari pri tistih, ki jih dejansko plačujejo, povzročajo prej odvrat kot pa kaj drugega. Ampak dokler igrajo kot je treba, naj jim bo. Ko pa nihova forma z leti padala bo padala tudi njihova priljubljenost, še toliko bolj zaradi njihovega pop-zvezdovskega obnašanja. Ronaldinha so proti koncu njegove Barcine epizode praktično pljuvali na vsakem koraku. Ampak dobro, pri plačah kot jih imajo, jih to niti ne skrbi, itak si lahko privoščijo skoraj vse kar si želijo, večin trenerjev jim njihov odnos tudi tolerira.

Grozno in prav smešno po drugi strani, pa je, kakšen vpliv imajo ti zvezdniki na nogometni podmladek, na tiste, ki že malo bolj resno zastavijo svojo športno pot in,…. roko na srce, niso niti pribljižno tako kakovostni igralci. In to nikoli ne bodo (o žalostni situaciji fuzbala pri nas morda kdaj drugič….) Ti mladi fantje naslednji dan po tekmi, ki so jo videli po televiziji res mogoče poskušajo izvesti kako finto, ki so jo videli pri svojem vzorniku, ampak še prej gredo v drogerijo in nabavijo gel za lase, ki ga uporablja ta, ali pa vlažilno kremo za moške, ki jo reklamira drug…. In kako ti na koncu dneva pozirajo ko pridejo v lokal na pijačo, če ste morda opazili…. lol Pravi mali Ronaldoti…

Mislim, ok, lepo je da imajo fantje svoje sanje in da se ukvarjajo s tem, kar jim je všeč, ampak v fuzbalu se pobje začenjajo gnati za drugimi stvarmi, kot tistimi, ki so pomembne na igrišču. Škoda. Včsih smo za bloki preigravali finte Van Bastna, Maradone ipd. danes pa fantje po drogerijah iščejo uhane, ki so podobni Ronaldovim.

Pa niti slučajno nimam kej proti fuzbalerjem al pa fuzbalu, nasprotno, moja familija z mano vred živi za fuzbal, tako ali drugače (ok, eni bolj aktivno, drugi manj…. vseeno …) Ampak se mi zdi da se fuzbal spreminja…. Spomnim se dveh nedavnih izjav: relativno mladega gralca Chelsea-ja, ki ga skrbi vstop mogočnega arabskega kapitala na angleško premierligaško sceno (beri: le zakaj sem pred kratkim podpisal podaljšanje pogodbe) in staroste, že prave legende Man Utd-a, ki pravi da ga prav malo briga koliko denarja ima rivalski klub, in da je srce in borbenost na igrišču tisto, kar je pri fuzbalu pomembno in kar odloča tekme. Strinjam s s tabo Ryan,….

Bomo videli kakše posledice bo pustilo množično podpisovanje 10 letnih pogodb klubov z igralci.

Aja, rezultat je ostal nespremenjen, 1:1.

…moja zadnja objava je zavrela kar nekaj krvi in razburkala nekaj že tako razburkanih voda. Naj vse bralce mojega bloga še enkrat opomnim, da so objave na tem blogu moja razmišljanja, predvsem o bolj ali manj aktualnih dogodkih, pomembnih ali ne, ki jih karikiram in predstavljam na bolj ali manj posrečeno sarkastičen način. In ne neko faktualno (morda celo novinarsko pisanje) kot ga nekateri morda razumejo (ali hočejo razumeti).

In kot sem že dejal, vsakega komentarja sem vesel, ne bom pa dovolil da se komentatorji med seboj osebno žalijo!

Če so vam moja razmišljanja všeč, super. Če ne, tudi prav.

Tragično, res…. Petnajst ljudi se spusti po gradbišču v kanujih, preživi le eden. Žal mi je da je Sava vzela toliko življenj. Vseeno, kaj je kdo in kdo je kdo. Vsako predčasno končano življenje pomeni tragedijo in nepopravljivo izgubo za bližnje, ter nešteto neizkoriščenih potencialov tistih, ki jih ni več med nami.

Slovenija žaluje…

Ampak ne bom govoril o tej plati tragičnosti te neumne nesreče. Niti o medijski hajki, ki se trenutno dogaja. Mogoče pretiravam in imam morda celo neokusen, nenormalen in skrajno površinski pogled. In že samo mišljenje o vsej tej stvari je lahko samo po sebi neokusno,… ampak v tem dogodku vidim še eno “tragedijo”.

Nekajkrat sem se imel priložnost peljati po cesti mimo tega resnično gromozanskega gradbišča. Niti na misel mi ni padlo da bi se šel sprehajat mimo vseh tistih bagerjev na bregu Save, kaj šele da bi se šel s plastičnim kanujem brez vsakršne opreme in izkušenj in kjub opozorilom fijakat gor pa dol po razburkani Savi, katere struga se že od daleč vidi da je popolnoma razrita, nenaravna in polna pasti, nasipov, sifonov, in kaj jaz vem česa še, skratka, smrtno nevarna. Pa sem ravno tako amater, nimam pojma o kanujih. Veslo znam držat in to je to. Mislim, saj ne rečem, tudi mi smo lazili po gradbiščih, ko so gradili okoliške bloke, delali stvari, za katere me danes glava boli, ko se spomnim kaj vse smo počeli, kje smo lazili, in kolikokrat bi se komu lahko kaj naredilo. Saj ne rečem, je bilo kdaj potrebno komu šivat glavo ali pa je dobil mavec na nogo, roko,…Prav izzivali smo usodo. Ampak takrat smo bili še mulci, stari okoli deset let, če ne še manj. Bili smo mladi, neumni in nismo se zavedali nevarnosti, ki so prežale na nas vsakič ko smo se izmuznili pogledu staršev.

Kot sem že rekel, bili smo otroci, mularija, kdo je še fasal kako zaušnico preden so ga starši odpeljali na urgenco. Slišali smo jih, še dva tedna po tistem. In kljub vsemu danes ve skoraj vsak od nas, pa če je lazil kot otrok po gradbiščih ali ne, da se na gradbišču ni pametno preseravat. In to v kanujih, po ne ravno nedolžno majhni Savi, ki so jo zbagerirali do amena tako, da nobeden nima pojma kje je nedolžno počasna in kje te lahko pogoltne in nikoli več ne izpusti. In ne mi rečt da to ni jasno vsakemu vsaj približno normalnemu človeku, ki je samo ošvrknil s pogledom gradbišče HE Blanca. In tu, nastane kleč.

Ok, ne rečem, mulariji je dolgcajt, jim grejo neumnosti po glavi, fatnejo kanu in se grejo fijakat po reki in se jim, bog ne daj, stori nesreča. Ok, take stvari se dogajajo vsak dan, pa če so starši še tako pazljivi, pač prepovedano je vedno najslajše… Ampak da gre to počet petnajst odraslih,… to mi pa oprostite, ni jasno. Še bolj mi ni jasno da se spustijo v takšno neumnost ljudje, ki veljajo za pametne, ljudje, ki jim zaupamo naša življenja, ljudje, ki oblikujejo naš svet. Župani, poslanci,… Ljudje za katere verjamemo da so pametni, sposobni se odločat o nas in naših življenjih. In potem se izkaže, da se niso sposobni odločati niti o svojih življenjih in nimajo, grdo rečeno, niti toliko survival instinkta, če temu lahko tako rečem, da sami preživijo (če se spuščajo v take neumnosti !?!?), kako lahko potem nas, vodstva potrebne, nebogljene duše vodijo taki ljudje? Kako smo jih lahko sploh izvolili da nas vodijo? Koliko jih je v parlamentu še takšnih? Tragično se mi zdi, da se danes tukaj sprašujem te stvari.

In na koncu koncev me zadane, ko pomislim: če je vse to res, če moja panika ni zamanj, če ne pretiravam, če moj pogled ni neokusen in rahlo nenornamalen in skrajno površinski….. Smo res boljši od američanov? Imamo morda tudi mi svoje Bushe?

Žalujem skupaj s celo Slovenijo, ampak tudi zaradi drugih stvari.

Malček rahlo res sem zanemaril izlivanje, polivanje in vlivanje na blog. Tako dolgo pričakovani blog… Ali, kaj naj rečem,… pač, bom pa danes objavil kar dva posta naenkrat… in to kar tako… Oh, joy!

Ne bom komentiral evropskega prvenstva v fuzbalu, niti me ni pritegnil, če povem po resnici (bogokletne in bogoskrunske besedi od mene letijo… ajajaj!!!),… morda bom pogledal finale. Hvala Steve McClaren, najboljši si! Tudi ti si kriv za mojo pasivnost. Pfuj in pfej!

Hmmm,… kaj se še dogaja? Angleška kraljica pride k nam na obisk je bilo danes objavljeno po radiu. Super! Trop aristokratov je ugotovilo da njihovim podanikom res morda ni všeč da se skupinsko zgrinjajo na od strahu čisto prebledele angleške lisičke (u…uu… teorija! morda so pa polarne lisice v resnici samo imigrirane navadne angleške fuksle, k so pač rešile svoj že prej omenjeni od strahu pobledel kožušček pred gotovo bridkostjo ki jim je grozila? Uboge sirote, niti predstavljati si ne upam njihove groze…) in so se odločili preveriti novo pridobljeni teritorij (prekleti imperialisti!), ki sicer ni čisto njihov, ampak vseeno del tega, česar so tudi oni, in ki je znan in ponosen na svojo gozdno floro in favno. Ali pač? (Na tem mestu sem še hotel biti smešen in nekako omeniti tudi Zlato lisico, pa me je tista teorija od prej tako pretresla, da od sedaj naprej, obljubljam, iz spoštovanja, se nikoli več ne bom norčeval iz lisic, pa čeprav steklih, tistih iz Butnskale, ali pa čisto pravih, četudi jih ponovno srečam sedem sredi ceste na kupu, drugo na drugi.)

Torej:

In končno se odpravi Rdeča Kapica k babici. Tako dolgo je trajalo, da je zbrala pogum. In ko krene po poti, in ko zavije v gozd, se Rdeče Kapice poloti slutnja ki je bila že dolgo skrita v njej. Tista slutnja, zaradi katere je tako dolgo odlašala obisk pri babici.

In ko hodi po gozdu, tistem gozdu, polnem življenja in radosti, ki kar kliče po odkrivanju in igri, se ji slutnja vedno bolj krade v misli. Volk. In slutnja ni več samo slutnja, razjeda jo in že se ji potne srage nabirajo na čelu od strahu. Že skoraj otrpne, ampak zbere pogum in pogleda nazaj. Oddahne si, ko uvidi da je bil njen strah zaman. Nikjer ni niti sledi o volku. Rdeča kapica se nasmehne in skakljaje nadaljuje svojo pot po mehki, z mahom porasli poti, olajšana, ampak delček njene slutnje še ostaja…

In naenkrat Kapico preseneti metuljček, ki ji prileti prek poti in kapica ga opazuje kako se igra v zraku, in Kapica stopi stran s poti, da nabere babici rož in Kapica zagleda srno tam nekje v grmovju in se ji potihoma približa in Kapica je vesela, in Kapica je brez skrbi in Kapica se igra v strašnem gozdu.

Naenkrat, v trenutku se slutnja vrne,… groznejša,… strašnejša,… Rdeča Kapica se obrne,… nihče ji ne sledi. Kapica se nasmehne in se ozre za srno, pred njo pa…volk! Zazre se mu v slinast, na široko odprt renčeč gobec in…

Kdo ve, kaj se je zgodilo Rdeči Kapici? Morda jo je požrl strašni volk? Morda je Kapica zbrala dovolj poguma in je volka sunila v jajca, da se je zgrudil, nato pa ga še malo zbrcala? Morda se je le onesvestila in še sam bog ne ve kaj se je zgodilo z Rdečo Kapico in volkom.

No, jaz že vem da ne bi dolgo stal tam in zrl volku v gobec. Morda sem pussy, jebat ga.

No, zgodba se že nekako nadaljuje. Hmmm….

Samo, če obstaja možnost obvoza, prekleto, zakaj obvoza ni?!

Sem si rekel da ne bom pisal bloga v službi, ampak nekaj je pa treba počet. Ne me narobe razumet, nisem delomrznež ali pa deloizmikač, čeprav zna kdo, ki me dobro pozna, to v šali zelo dobro, preprosto in hitro demantirat,…. Pač trenutno res nisem razpoložen za hudo na veliko si delo iskati. Še predobro se spomnem časov, ko so me skoraj raztrgali na 6 koncev v roku 2 sekund in sem prav vesel, da sem se letos nekako temu izognil, ampak pustimo to za morda kdaj drugič.

Rekel sem si tudi, da ne bom komentiral trenutnega obsedenega stanja glede fuzbala, pa Busha, pa tistega nekaja smrdljivega v zraku, zaradi česa ljudje zadnje čase počnejo skrajno čudne stvari, se čudno počutijo in čudno postopajo, skratka, o čemer je zadnje čase že toliko govora in pisanja, da se mi kar zvrti če slišim besedo Bush, Avstrija, fuzbal in podobno.

 Ampak tako, iz čistega dolgega časa in morda rahlo mazohističnih nagnjenj:

Predsednik ZDA pride danes zvečer v Slovenijo. Super. Laura je že tu! Kaj naj rečem o tem, poleg vsega, kar je že bilo povedano in napisano glede tega obiska….  Nič. Razen morda, če nam je tega res treba bilo? Pa zakaj se neki forsiramo v politiki in se delamo pomembne, da hočemo predsedovati EU…. Priznam, ne spremljam ravno politike in me niti ne zanima, ampak vseeno me zanima, kaj smo dosegli v tem pol leta predsedovanja EU? Kako smo pripomogli k temu, da je svet (in evropa in slovenija in … še bolj lokalno-aktualno, širša okolica Brda pri Kranju ) boljši, varnejši in lepši prostor za naše bivanje? Dimsi Rupsi in J.J. že vesta…. Se mi zdi. Hmmmm….. in za kakšno ceno? Se sploh ne mislim spuščat v to. In na koncu koncev spustimo še od-groze-si-ne-upam-imenovati-ga-kakor-si-ga-v-mračnih-časih-niso-upali-imenovati-hudiča in vseh njegovih 3000 spremljevalcev v naš biser pod alpami :-/ . Saj ne, da hodi s tarčo sredi čela okoli po svetu, mi ni treba razlagat zakaj. Pa saj ni tako pomembno.

 Bolj pomembo je, da se je začelo evropsko prvenstvo v fuzbalu! Komaj sem čakal, zdaj ko se je pa dejansko začelo, pa moram priznati, da me ne pritegne ravno najbolj. Morda ker se meni favorizirani angleži niso uvrstili na prvenstvo in četudi je na sporedu tekma kova Italija-Nizozemska. Me prosim ne razumeti narobe, jaz fuzbal met rad! Ampak zaradi vse te frke okoli tega prvenstva, zatemnitev tujih programov, fuzbalerjev in njihovih žen, navijačev in medsosedskih in zunanje političnih odnosov (kaj to res spada na fuzbal tekmo????), komentatorjev (ampak vseeno, vsaka jim čast! Vsaj če primerjamo komentatorje na TV3 s komentatorji  na RTV Slo. In če samo pomislim da bom mogel gledati kak športni dogodek, pa vem, da ga bo on komentiral (vseno sem se odločil da ga ne bom imenoval), ma, me prav zagrabi, da bi šel k najvišjemu sosedu in ga prosil če se lahko z njegovega balkona na beton vržem, ker to budalo, naveličano samega sebe (res ne razumem zakaj ne pusti nečesa, v čemer očitno ne uživa več, in ja, nekaj je potrebno početi v življenju in dati na mizo naš vsakdanji kruh (aleluja!), prav ne vem, ali uživa v komentiranju samo zaradi tega da nam najeda živce, jetra in na splošno greni življenje.). Tako sem razkurjen v tem trenutku da sem, nekaj pozabil napisat pa ne vem kaj in kje…. Hvala gospod komentator!…. in da dokončam stavek, kar malo mine.

/mmmmmmm miren sem…../

Malo mine me pa tudi, ko slišim kaj se dogaja v naši bližnji, vidni, pa tudi malo bolj skriti in oddaljeni osebni okolici. Že vidim da bom izpadel kot Mati Tereza d Božja (za antikrista, pogana in vsesplošnega brezbožca imam kar malo preveč pobožne zadnje čase…. ampak tako se samo reče, lepo prosim in ne me za besedo držat!)…. Ljudje, primite se malo v roke lepo prosim! Preden vas prime, da storite kaj neumnega, postojte, globok zadihajte, premislite malo in se spomnite, da so res čudni časi in da je res nekaj sumljivo čudnega v zraku.

Amen!

 ( lepo prosim, če bo kdo to bral, brez komentarjev kot so: ”A potem bomo pa vsi stali na ulici, gledali v zrak in globoko dihali?”

Ja, če bo pomagalo da bo vsaj ena, pa če je še tako banalna zadeva v naši družbi zafunkcionirala kot je treba. )

Če se kdo zaradi prebranega počuti užaljen, demoraliziran, dekoncentriran, diskonfuzioniran, disfunkcionaliziran ali kaj podobnega….. jebat ga, sem vas opozoril!

Welcome to blog.siol.net. This is your first post. Edit or delete it, then start blogging!

Ja ma,… ful bom zbrisal zgornjo vrstico…..

…eno leto je trajalo preden sem se dokončno spravil skupaj, se sestavil in poklikal tistih par klikov, ki jih je dandanes potrebno, da tudi mi, navadni smrtniki v vsem tem informacijskem overloadu, ustvarimo in oblikujemo del tega, čemur pravimo nov medij (ki niti ni več tako zelo nov) znotraj vseobsežnega, vsemogočega, vsenevemkaj še svetovnega spleta,…. vsaj.

”Zej mam jes tud svoj blog”…. ne sam zato da bom v ponedeljek lahko to rekel, ko me bo kdo iz zdolgočasenosti vprašal: ”kj dogaja?” al pa ” kj novga?”, ampak tud zato, da bom vsaj navidezno javno zventiliral in skomentiral in popljuval kak dogodek v svetu in doma, v upanju, da bom s tem vsaj malenček pripomogel h krepljenju družbene zavesti (tako kot večina blogerjev – več nas je, močnejši smo, bojte se nas…:P), ali pa da, kot včasih, v dobrih starih romantičnih časih, bom vsaj navidezno javno objavil kak dnevniški zapis, razmišljanje (sodobno, elektronsko, romantično)…. skratka bullshit!

Sam, feeling je pa kul.

No, tu sm.

Read me or don’t, I don’t really care. In fact, you’re better off if you don’t read this!